Uvod

Na podlagi prepoznanih aktualnih potreb mladinskih uličnih delavcev Mreže Mlada ulica preko evalvacije delovanja mreže v letu 2018 smo zasnovali študijski obisk na Nizozemsko. Namen slednjega je bil nadgradnja praks mladinskega uličnega dela organizacij Mreže Mlada ulica ter krepitev kompetenc mladinskih delavcev Mreže Mlada ulica za izvajanje mladinskega uličnega dela. V študijskem obisku, ki je potekal od 14. oktobra do 18. oktobra 2020 je sodelovalo 15 slovenskih mladinskih uličnih delavcev in preko 10 nizozemskih mladinskih oziroma uličnih delavcev. Udeleženci smo se razdelili na tri skupine in obiskali več nizozemskih mest (Amsterdam, Haarlem, Arnhem, Druten, Neede, Tiel, Urk, Lelystad, Almere in Hoorn) in praks mladinskega in uličnega dela. Program študijskega obiska je pripravila organizacija BV Jong, ki združuje strokovne mladinske delavce in strokovnjake, ki delajo z otroki. Študijski obisk smo izvedli v okviru Erasmus+ ukrepa mobilnosti mladinskih delavcev. Vse tri skupine so nato sodelovale pri zapisu spoznavnega, ki ga boste prebrali v nadaljevanju.

Prakse, ki smo jih spoznavali lahko v glavnem delimo v dve vrsti:

  1. Mladinski centri, ki izvajajo “outreach” in mobilno ulično delo; ciljna skupina so mladi med 8 in 23 letom starosti, centri so po večgeneracijski s poudarkom na mladih. Mladinski delavci sodelujejo s policijo, šolo, socialnimi delavci, lokalno skupnostjo in drugimi organizacijami. Vsak mladinski center pa opravlja tudi “outreach” delo, ki poteka tako, da se mladinski delavec večkrat v tednu sprehaja po soseski kjer se nahaja mladinski center, z namenom, da se mladi nanje navadijo, na ta način pridobijo njihovo zaupanje in jih vključijo v mladinski center. Mobilno ulično delo pa se izvaja v predelih kjer mladinskih centrov ni, in sicer s pomočjo kombija in mobilnim mladinskim centrom na avtobusu. 
  2. “Street corner work” je oblika uličnega dela za mlade s hujšimi oblikami rizičnih vedenj s katero se ukvarjajo nevladne organizacije, ki jih lokalna skupnost financira za izvajanje dela. Gre za program opolnomočenja mladih oseb, ki so že v hujši življenjski stiski (npr. brezdomstvo, odvisnost, dolgovi). Ulični delavci mladim vključenim v program nudijo pomoč in podporo pri reševanju svojih življenjskih situacij. Pri tem morajo mladi sami izražati potrebo in željo po reševanju ter aktivno sodelovati pri izvajanju vseh korakov do rešitve. Delavci so povezava med mladimi in organizacijami/ustanovami, ki jih mladi potrebujejo (npr. pridobitev ustreznega specialista za reševanje duševne stiske mlade osebe). Populacija, ki jo “street corner work” zajema so mladi med 12 in 28 letom starosti.

Na temo dela v medkulturni soseski smo na študijskem obisku spoznavali prakse v Amsterdamu in okolici. V Amsterdamu je 51,66% populacije z migrantskim ozadjem (rodili so se izven Nizozemske ali pa imajo vsaj enega starša, ki je priseljenec), kulturna in etnična raznolikost pa zanje predstavlja ponos (OECD, 2019). Visoka stopnja populacije z migrantskim ozadjem, kot tudi njihov pozitiven odnos do multikulturnosti populacije, nakazuje k vpletenosti multikulturne dimenzije v mladinsko in ulično delo. V nadaljevanju predstavljamo pozitivne prakse mladinskega in uličnega dela, ki jih lahko prenesemo v slovenski kontekst. 

Med pogovorom z mladinskimi delavci različnih organizacij smo ugotovili, da se jih je veliko za ta poklic odločilo zaradi svojih dobrih izkušenj z mladinskimi delavci kot uporabniki. Svojo pot so velikokrat začeli kot prostovoljci v mladinskem centru, ki so ga obiskovali. V enem od mladinskih centrov imajo tudi prakso, ki jo poimenujejo “junior youth worker”. To lahko postanejo motivirani posamezniki ali tisti z večjim interesom, ki jih drugi mladi spoštujejo in jim predstavljajo dober zgled. Da lahko postanejo “junior youth worker” je poleg same odločitve potrebna tudi zaveza, da se bodo udeležili usposabljanja (10 srečanj z različnimi temami – mladinsko delo, poznavanje organizacije, delo s posameznikom, razvojna psihologija, postavljanje mej …), kot tudi da bodo hodili na občasna “intervizijska” srečanja. Za delo, ki ga uporabljajo dobijo tudi simbolično plačilo. Program “junior youth worker” posameznika dodatno motivira, da v prihodnosti lahko postane mladinski delavec in tako organizacija gradi dobre temelje za mladinsko delo v soseski. Opazili smo tudi, da mladinski delavci večinoma bivajo v soseski, kjer delajo, to jim omogoča dobro poznavanje prebivalcev soseske in tesne odnose. Prav tako je v vseh organizacijah/timih kulturna in etnična raznolikost med zaposlenimi kar pripomore k lažjemu navezovanja stika, še posebno če korenine mladinskih delavcev izhajajo iz iste kulturne manjšine. 

V enem izmed mladinskih centrov smo imeli priložnost spoznati prakso specifičnega dela z dekleti, kar smo kasneje ugotovili, da je pogosta praksa na Nizozemskem. Specifično delo z dekleti pomeni, da enkrat tedensko poteka aktivnost, kjer so prisotna zgolj dekleta, tako udeleženke kot tudi mladinske/ulične delavke. Glede na slišano lahko prepoznamo predvsem tri glavne razloge za tovrstno prakso – v nekaterih primerih so lahko dekleta v mladinskih centrih prisotna samo, ko tam ni fantov; v nekaterih primerih udeleženke lažje ali bolj odprto govorijo o specifičnih temah v izključno ženski skupini (npr. spolnost, menstruacija, odnosi); po večini v aktvinostih mladinskih centrov prevladujejo moški udeleženci, zato je specifično delo z dekletii način, da udeleženke lažje pridejo v mladinski center. Ocenjujemo, da je tudi v slovenskem prostoru tovrstna praksa v nekaterih primerih dobrodošla, hkrati pa vidimo nadgradnjo, da bi vzporedno potekalo specifično delo s fanti. 

Zaradi mešanega kulturnega ozadja prebivalstva, morajo biti mladinski centri dodatno pozorni na običaje in navade mladih, tako iz verskega kot življenjskega področja (npr. praznovanje zaključka Ramadana). Na delo z mladimi vplivajo tudi osebne okoliščine mladinskih delavk in delavcev. Zdi se, da raznolikost mladinskih delavcev pozitivno vpliva na dojemanje le-teh s strani mladih (npr. spol, narodnost, vera, etničnost idr.). Večina mladinskih centrov ni bila namenjena izključno mladim, ampak so odprti tudi za družine in druge ljudi iz soseske. Spoznali smo zanimivo prakso mladinskega centra, ki je v soseski prepoznal, da se v okolici mladinskega centra zadržuje veliko mam s svojimi otroki in začeli izvajati aktivnosti tudi za njih. Iz tega se je razvilo, da se enkrat na teden mame dobivajo, skupaj kuhajo za svoje otroke in se ob tem spoznavajo in družijo. V vseh obiskanih mladinskih centrih smo opazili tudi, da je središče mladinskega centra velika kuhinja, kjer mladi lahko kuhajo in se družijo, hkrati pa ustvarja občutek domačnosti. Zelo je razširjena praksa kuhanja skupaj z mladimi, druženja ob skuhanih obrokih pa se udeležujejo tudi njihovi starši. Enako velja tudi za ostale mladinske centre, ki prav tako tesno sodelujejo s celotno skupnostjo, saj so tako starši kot tudi drugi deležniki iz skupnosti del soustvarjanja programa, dogodkov, … V prostorih mladinskega centra svoje aktivnosti  pogosto izvajajo tudi skupine odraslih, prostori centra pa so zasnovani tako da lahko služijo kot multifunkcijski prostori za raznorazne aktivnosti (koncerti, filmski večeri, zabave…). 

Ulično delo je praksa vseh mladinskih centrov, bolj specifično “outreach” ulično delo. Zaradi razpršenosti soseske, raznolikosti ciljne skupine, pogostega priseljevanja v sosesko je ulično delo nujno, da mladinski delavci vzpostavijo stik in ohranjajo zaupanje s ciljno skupino. Ulično delo omogoča tudi delo z različnimi ciljnimi skupinami oziroma mladimi, ki imajo razvita bolj tvegana vedenja (npr. uživanje psihoaktivnih substanc, preprodaja drog, različne manjše kriminalne dejavnosti) in sicer ne hodijo ali ne smejo hoditi v center zaradi rizičnega vedenja (npr. uporaba psihofizičnih substanc ali vnos v mladinski center). Praksa “outreach” uličnega dela najpogosteje pomeni, da dva mladinska delavca iz mladinskega centra dnevno izvajata ulično delo v soseski (približno dve uri dnevno). Najpogosteje ne izvajajo aktivnosti, kot smo sicer vajeni v praksah uličnega dela v Sloveniji (npr. šport, družabne igre, socialne igre), vendar hodijo po soseski, informirajo mlade o svojih dejavnostih (v nekaterih praksa jih dajo letak ali vizitko s kontaktom) in se pogovarjajo (v kolikor so mladi pripravljeni), da preverijo kako so, kaj se jim trenutno dogaja, kaj so njihovi interesi itd. Poleg vzpostavljanja stika, ohranjanja zaupanja in spremljanja posameznika in scene, je dolgoročni namen “outreach” uličnega dela, da mladi pridejo v mladinski center, kjer lahko dobijo bolj celostno podporo. 

“Street corner work” je najskrajnejša oblika uličnega dela za katerega je potrebno specifično znanje. Ta oblika dela je namenjena mladim, ki imajo kriminalno preteklost ali pa so vključeni v kriminalne aktivnosti, imajo težave z zakonom, so brezdomne osebe, so osebe, ki so “izginile” iz sistema, se soočajo s finančnimi dolgovi, različnimi odvisnostmi in imajo težave z duševnim zdravjem.  Osebe, ki opravljajo to obliko dela niso mladinski delavci, vendar pa ne sodijo v “Youth care work” področje. Opraviti morajo posebno izobraževanje, ki se specializira za delo z (ranljivimi) mladimi, ki imajo že razvita rizična vedenja (npr. kriminalna dejanja, odvisnosti, finančne težave). Delo poteka na ulicah (60%) in v notranjih prostorih organizacije (40%). Za razliko z ostalimi uličnimi delavci nikoli ne izvajajo aktivnosti. Tukaj uniforma nima velikega pomena, ravno nasprotno, uniforme ne uporabljajo zaradi pridobivanja zaupanja mladih in občutka enakovrednosti. Ulično delo poteka skoraj vsak dan po par ur dnevno. Pri delu tesno sodelujejo s policijo in lokalno skupnostjo ter drugimi specializiranimi organizacijami. Vendar ne v smislu izmenjave informacij o osebah in njihovem početju, razen v primeru, ko gre za situacijo kjer se ogroža lastno življenje ali življenje druge osebe. Ulični delavci hodijo po različnih predelih mesta in iščejo mlade, ki so bili prepoznani za rizične. Predajo jim informativni letak s področji s katerimi se ukvarjajo (npr. brezdomstvo in urejanje stanovanjske situacije, socialne in zakonske pravice, reševanje finančnih dolgov…). Mladi, ki se želijo vključiti v program nato pridejo v prostore organizacije, kjer se naredi skupaj z mladimi in delavci ocena stanja v katerem je mlada oseba. “Street corner” delavci nikoli ne delajo ničesar brez dovoljenja vključenih mladih ali pa namesto njih, tudi želja po reševanju življenske situacije mora priti iz njihove strani in na njihovo pobudo. Pri tej obliki dela se sprejme vse mlade ne glede na situacijo v kateri so, se jim nudi pomoč in podporo. Vedno in kadarkoli se imajo možnost vključiti (nazaj) v program.

Delo s šolo

Skupina dve je na študijskem obisku na Nizozemskem spoznavala prakse organizacij, ki izvajajo terensko delo v šolah v krajih Wijchen, Neede in Tiel. Vse organizacije, ki smo jih obiskali, izvajajo tudi ulično delo z mladimi v okolju, v katerem delujejo. V tem poglavju izpostavljamo pomembnejše uvide, ki smo jih kot izvajalci uličnega dela in aktivnosti v mladinskih centrih spoznali na študijskem obisku. 

Vse organizacije, ki smo jih obiskali v šolah delajo z mladimi starimi med 12 in 23 let. Sodelovanje mladinskih delavcev s šolami na Nizozemskem je utečena praksa. Vse organizacije, ki smo jih obiskali tekom izmenjave, izvajajo prostočasne aktivnosti za učence oz. dijake. Tovrstne aktivnosti večinoma potekajo med glavnim šolskim odmorom in po zaključku pouka na območju šole. Večina šol na Nizozemskem ima glavni odmor dolg eno uro, kar vzpostavlja pogoje za pomenljivo interakcijo med mladinskimi delavci in učenci. Organizacije so izpostavile, da je tovrstno delo pomembno, saj v tem času lahko vzpostavijo kontakt z večinsko populacijo mladih v tem lokalnem okolju. Dosežejo lahko tudi tiste mlade, ki se v popoldanskem času ne družijo na javnih površinah. Ko smo z eno izmed organizacij obiskali šolo v kateri delujejo, je bilo vidno, da mladinski delavci zelo dobro poznajo mlade na šoli in da imajo z njimi vzpostavljen pozitiven odnos. Med glavnim odmorom je predvsem pomembna prisotnost mladinskih delavcev, ki ne izvajajo strukturiranih aktivnosti, temveč so na voljo za pogovor. Ena izmed organizacij izvaja tudi športne aktivnosti z mladimi, z namenom krepitve pozitivnih vedenjskih vzorcev in spodbujanja pozitivne skupinske dinamike. 

Vse organizacije, ki smo jih spoznali na šolah izvajajo tematske delavnice na temo socialnih omrežij, medvrstniškega nasilja, problematike lover boy-ev. Delavnice prilagodijo in izvajajo tako za učence in dijake, kot tudi za šolske delavce. Zanimiva se nam je zdela tudi ena izmed praks, ko v izvajanje delavnic mladinski delavec vključi tudi policista. To omogoči, da problem naslavljajo tako z vidika družbene realnosti kot tudi zakonskih okvirjev. Posebej za šolske delavce izvajajo tudi delavnice, ki naslavljajo razlike med šolsko in ulično kulturo mladih. Primer, ki ga tu lahko izpostavimo je, da šolskim delavcem v okrožju, kjer prebivajo družine z nižjim socialno-ekonomskim standardom pokažejo bivalno realnost le-teh. Delavci so izpostavili predvsem bivanjsko prostorsko stisko mladostnikov in njen vpliv na izpolnjevanje njihovih šolskih obveznosti, kot so domače naloge. 

Poleg delavnic imajo vzpostavljena redna srečanja na šoli, z namenom medsebojnega informiranja s šolsko svetovalno službo. Občasno so v to vključeni tudi starši, mladinski delavci so poročali predvsem o sodelovanju s strokovnimi delavci na šoli in vzpostavljanju stika z vsemi deležniki: učitelji, ki so pripravljeni sodelovati, ravnatelj in občinski predstavnik, ki preverja, ali posamezniki redno obiskujejo pouk. Nekatere organizacije imajo tudi sklenjeno pogodbo o sodelovanju s šolo, ki vključuje tudi klavzulo o zaupnosti podatkov, ki jim omogoča, da si informacije med seboj vzajemno delijo.

Sodelovanje mladinskih delavcev in šol poteka tudi z drugimi deležnik. Vzpostavljene imajo t. i. regionalne skupine, kjer so vključeni: predstavnik mladinskih delavcev, predstavnik svetovalnih delavcev šol, predstavnik občine, predstavnik izvajalcev psihosocialne podpore, predstavnik programov za delo z odvisniki, predstavnik nadzorne službe občinskih oblasti (podobno kot redarji, vendar za področje dela z mladimi – “Enforcement Officers”) in predstavniki organizacije, ki se ukvarjajo s prvimi kriminalnimi prestopniki (“HALT”).

Mladinski delavci so izpostavili, da pri svojem delu pogosto uporabljajo “Short List” metodo, ki zajema opis vseh mladih, ki jih pri svojem delu srečujejo z osnovnimi informacijami, kot so ime, starost, spol, socialno-ekonomsko ozadje, družinsko ozadje, kulturno ozadje in  vloga mladostnika znotraj vrstniške skupine ter šolsko uspešnost. “Short List” jim omogoča detekcijo rizičnih posameznikov. Svoj Short List udeležencev sooblikujejo tudi informacijami vseh deležnikov.

Mladinski centri niso odprti vsak dan ampak je združen z uličnim delom in delom dosegajo širšo populacijo. 

Delo s policijo

Zadnja izmed skupin je na študijskem obisku raziskovala sodelovanje mladinskih delavcev in policije. Organizacije, ki smo si jih ogledale, so zagotovo prepletale delo s šolo, delo v kulturno raznoliki soseski, kot tudi delo s policijo. Slednje je za slovenski prostor še posebej zanimivo, saj so sodelovanja med mladinskimi organizacijami in policijo redka in običajno niso kontinuirana. 

Med študijskim obiskom smo udeleženke in udeleženci opazili, da je na ulicah in drugih javnih površinah (npr. železniški postaji) prisotnih veliko policistov in policistk oz. redarjev. Sprva opažanju nismo posvečale večje pozornosti, kasneje pa smo ugotovile, da bi lahko to bilo tudi povezano z izvajanjem uličnega dela na Nizozemskem. V prihodnjih dneh smo prejele različne informacije o vlogi policije v mladinskem uličnem delu, ki so uvodnim opažanjem dodale kontekst. Na Nizozemskem obstaja praksa, kjer ima vsaka soseska posebej zadolžene policiste in policistke, ki so v vsakodnevnem stiku s prebivalci in prebivalkami. Lahko bi tudi rekli, da opravljajo preventivno delo, saj prebivalce in prebivalke sprašujejo o morebitnih težavah, so prisotni. Lokalna skupnost jih pozna ter tudi prepoznava kot pomembne akterje pri reševanju medsosedskih težav. Večina mladinskih delavcev, s katerimi smo govorili, pričetka sodelovanja s policijo ni znala definirati, saj je bilo to vzpostavljeno “že preden so pričeli z delom”. Niko de Groot nam je omenil, da se je dejansko pričelo pred 25 leti, kar je veliko daljša doba, kot katerikoli mladinski delavec, s katerim smo prišli v stik. Verjamemo, da omenjena prisotnost policistk in policistov na terenu vpliva tudi na ulično delo, ki ga izvajajo mladinske delavke in delavci ter na odnos prebivalk in prebivalcev do policije. Policija prepoznava mladinske delavke in delavce kot pomembne “soakterje” pri sobivanju ljudi. 

V Hoornu, mestu s približno 70 000 prebivalci, smo naletele na dve mladi osebi in ju povprašale o izkušnjah s policijo. Povedala sta, da se policisti večkrat ustavijo na njihovem zbirnem mestu, jih povprašajo kako so, ter jih opozarjajo na odgovoren odnos do javnih površin. Podobno sta nam povedala tudi policista na policijski postaji v Hoornu, ki smo jo kasneje tudi obiskali. Predstavljale smo si, da se policisti, ki se srečujejo z mladimi, zagotovo dodatno izobražujejo, a temu ni tako. Posebnega izobraževanja za delo z mladino namreč niso deležni.

V mestu Almere nam mladinski delavci svoj odnos s policijo opišejo kot sodelovalen. Na rednih sestankih multifunkcijski tim različnih deležnikov lokalnega okolja, ki delajo z mladimi (socialni delavci, policisti, mestni redarji in posebni mladinski policisti skupaj z mladinskimi uličnimi delavci) usklajuje delo, se obvešča o aktualnem dogajanju, obravnava mlade, s katerimi delajo vsi, usklajuje delo in pristope. So povsem enakopraven tim strokovnjakov z različnih področij. Med seboj sodelujejo tudi zunaj tega tima, saj se sproti obveščajo in informirajo o posebnostih, dogodkih, okoliščinah posameznikov, predvsem pa so pozorni na rizične dejavnike. 

Posebna oblika samoorganizacije mladih v mestu Urk

V Urku smo obiskali mladinskega uličnega delavca, ki deluje že več kot 15 let. V mestu, katerega glavna dejavnost je ribištvo in z njim povezane dejavnosti, živi približno 20.000 ljudi, več kot polovica je mladih. Brezposelnost je nizka, vseeno pa je potreba po mladinskem delu velika. Naš sogovornik je edini mladinski ulični delavec. Sodeluje z lokalnimi mladinskimi centri, skupnostnimi centri, socialnimi mladinskimi delavci, zdravniki in drugimi organizacijami. In seveda s policijo. V bistvu ga poznajo vse prebivalke in prebivalci mesta, med vožnjo po mestu z njegovim kombijem nam mahajo, nas pozdravljajo, veseli so nas tudi mladi, ki jih obiščemo v posebnosti mesta Urk – v t.i. “ilegalnem baru”. Pieter, mladinski delavec, nam je povedal, da teh pogostih prostorov zbiranja mladih v Urku ne obiskuje pogosto, saj ne želi dajati vtisa, da tovrstno druženje podpira, ker je veliko preveč povezano s popivanji, pretepanjem … Vendar pa so tak in podobni prostori v Urku zelo pogosti; po nekaj prijateljev se zbere in skupaj “upravljajo” bar; vanj vlagajo svoj denar, večina je zaposlenih v obratih, povezanih z ribištvom, nekateri tudi na ladjah. V svojem prostem času tako urejajo bar, preko koncev tedna pa tam gostijo prijatelje (mestne oblasti tolerirajo do 30 oseb v prostoru naenkrat, vendar priznajo, da občasno presežejo to številko tudi za še enkrat). Na vprašanje, koga spustijo notri, kakšen odnos imajo do mladih obiskovalcev in kaj storijo, če se kdo napije, odgovorijo, da večinoma prihajajo mladi, ki jih poznajo. Praviloma nimajo vstopa mlajši od 17 let, vendar občasno naredijo izjemo, kadar pa se kdo napije, zanj poskrbijo; pustijo ga odspati in občasno preverijo stanje. 

Opravljajo neke vrste laično mladinsko delo, pri čemer skrbijo tudi za ohranjanje reda in miru ter omogočajo določeno mero varnosti (obenem se različne skupine mladih med seboj pogosto pretepajo, predvsem ob srečanju na javnih površinah). Vseeno se zdi, da ima Pieter z mladimi pristen odnos in redne stike. Pove nam, da sodeluje s policijo, kar mladi vedo, tega niti ne skriva. Mladi pravijo, da jih policija pusti pri miru, Pieter pa, da s policisti sodeluje predvsem na področju izmenjave informacij in dogovarjanja o postopanjih v zvezi z mladimi. Včasih ga pokličejo in mu povedo, da kdo od mladih potrebuje pomoč, drugič mlade napotijo k njemu, tretjič ga pokličejo, ker jih zanima situacija katerega od mladih. Sam jih obvesti predvsem, kadar bi lahko preprečil znatno poslabšanje katerekoli situacije, ogrožanje kogarkoli, kadar želi nasvet ali informacije v zvezi s postopki proti komu. Pieter je predvsem mladinski ulični delavec, manjši del delavnika pa preživi tudi v svoji pisarni. To ima v stavbi, v kateri delujejo zdravniki, organizacija za mlade mame, socialni delavci, svetovalci in terapevti, na katere se lahko kadarkoli obrne po pomoč. Umeščenost mladinskega dela v tako okolje se zdi smiselna, Pieter jo izpostavlja kot veliko prednost, saj poleg boljšega in hitrejšega prenosa informacij o posamezniku, hkrati prispeva tudi k detabuizaciji ostalih strok.  

V URBN Village, prostoru, ki so ga odprli ravno na dan našega obiska, mladinsko delo povezujejo z mladinsko aktivnostjo in participacijo. Vključujejo aktivne mlade, ki jih tudi podprejo, kadar ti izkažejo voljo in imajo idejo. Sodelujejo tudi s policijo, ki jih občasno pokliče tudi k sodelovanju. Opišejo primer, ko jih je kontaktirala lokalna policija, ki je obravnavala mladega fanta, ki mu je grozila resna sankcija. Sprejeli so ga na pogovor in odkrili, da ima mnogo idej, da pa mu manjka socialna mreža. V pogovoru so detektirali njegove talente in strasti, mu omogočili opravljanje prakse, kar mu je omogočilo nadaljevanje šolanja, in ga podprli pri ideji, s katero je odgovoril tudi na potrebo okolice. 

Tudi v mestu Almere, kjer deluje organizacija De Schoor, mlade podpirajo predvsem pri razvoju talentov, pri čemer sodelujejo tudi s policijo. Ti nanje usmerijo (predvsem) fante, ki jih srečujejo v različnih postopkih, ki jih mladinski ulični delavci iz organizacij na različne načine kasneje vključijo v različne programe, s katerimi razvijajo svoje talente; na ta način razvijajo disciplino, gradijo boljšo samopodobo in novo identifikacijo, kar jim pomaga tudi pri spremembi življenjskega sloga in ciljev. Mnogo tako vključenih mladih je že, ali pa bodo v kratkem, postalo mladinskih delavcev, ki jih organizacija kasneje tudi zaposli. Spodbujanje aktivne participacije pri mladih ima za posledico tudi širjenje mladinskega (uličnega) dela na drugo področje, npr. na področju LGBTQ mladih, ki se v Almere prej niso imeli priložnosti ne srečevati, ne graditi socialne mreže, kar je imelo mnogo negativnih posledic (rizično vedenje na spletu, osamitev, samopoškodbeno vedenje, depresija, osamljenost, neinformiranost o specifičnih temah). Posebno pozornost namenjajo tudi športnemu udejstvovanju. Z njihovo podporo omogočajo lokalni skupini mladih, da se udeležuje tekmovanj v nogometu na nacionalni ravni in hkrati treningov v športni dvorani, ki jo financira lokalna skupnost. Druga izmed aktivnosti je tudi treniranje kick-boxinga, ki mladim ponuja možnost za grajenje boljše samopodobe, samokontrole in pozitivne naravnanosti. 

V Ljubljani bo 24. 10. 2019 potekal od 9.00 do 18.00 sedaj že tretje leto zapored Streetstival – festival uličnega dela. Na njem se vsako leto zbreremo mladinski delavci in drugi, ki svoje aktivnosti prenesemo izven zidov naših organizacij na ulice, parke in igrišča. športne, ustvarjalne, podporne in mnoge druge aktivnosti izvajamo na javnih površinah, tam kjer se mladi in drugi družijo, pridružijo pa se nam tudi drugi, ki jih zanima delo z mladimi. Letošnji program bodo obogatili prispevki o prostodomstvu med mladimi, o psihohigijeni pri delu z mladimi in mnogi drugi. Poleg prispevkov bomo imeli tudi okroglo mizo na kateri bomo razbili mite o uličnem delu in tržnico aktivnosti za mlade.  Streetstival organizira Mreža Mlada ulica, ki jo sofinancira Mestne občine Ljubljana. Za informacijo o točni lokaciji in za več informacij o dogodku spremljajte našo spletno stran, facebook stran Mreže Mlada ulica ali #streetstival.

Program dogajanja: 

9.00 – 9.15Uvod
9.15 – 10.35Okrogla miza: Razbijanje mitov o uličnem delu.
10.35 – 11.10Kavarna debata 
11.10 – 11.30Odmor
11.30 – 13.30Prispevki (Psihohigijena pri delu z mladimi, prostodomstvo med mladimi, Nizozemske prakse uličnega dela, …)
13. 30 – 15.00Kosilo
15.00 – 18.00 Tržnica uličnih aktivnosti za mlade

KDAJ:  27., 28. IN 29. MAJ 2019 OD 9.00 DO 15.00

KJE: MLADINSKI CENTER BOB, ROBBOVA ULICA 15

PRIJAVA: HTTPS://FORMS.GLE/FYF1HZJYSUQP9YE8A (ROK ZA PRIJAVO JE 20. 5. 2019)

 

Mreža Mlada ulica tudi v letu 2019 izvaja usposabljanje za mladinske ulične delavce. Z izvajanjem usposabljanj želimo okrepiti mladinsko (ulično) delo in predajati strokovne vsebine, ki so potrebne za uspešno delovanje na področju mladinskega uličnega dela.

Mladinsko ulično delo je metoda izvajanja aktivnosti za mlade tam, kjer mladi običajno preživljajo prosti čas (na ulici, v parkih, na igriščih …). Mladinsko ulično delo seizvaja z namenom odgovora na aktualne potrebe in stiske mladih, z njim običajno dosegamo tiste posameznike in skupine mladih, katerih programi mladinskih centrov in drugih institucij ne dosežejo.

Cilji usposabljanja so krepitev kompetenc posameznika za delovanje na področju mladinskega uličnega dela, z načrtovanjem in izvajanjem usposabljanja slediti potrebam deležnikov mladinskega uličnega dela (mladi, izvajalci, lokalne skupnosti, odločevalci …), zagotoviti izmenjavo znanj, izkušenj, veščin na področju mladinskega uličnega dela ter omogočiti mreženje posameznikov in organizacij, ki delujejo na področju mladinskega uličnega dela.

Program usposabljanja bo vseboval: 

– Osnove in širši kontekst mladinskega uličnega dela: zgodovina, strategija MOL, definicije, mladi, prosti čas, javni prostor;

– Pristopi mladinskega uličnega dela in primeri: nameni posameznih oblik uličnega dela, ciljna skupina, prednosti in izzivi mladinskega uličnega dela;

– Načela mladinskega uličnega dela;

– Faze uličnega dela in aktivnosti, ki jih izvajamo na terenu;

– Predstavitev Mreže Mlada ulica.

Udeležba na usposabljanju je brezplačana.

usposabljanje, mreža mlada ulica, mladinsko ulično delo, izobraževanje, mladinsko delo

Z Mrežo Mlada ulica ponovno organiziramo festival uličnega dela – Streetstival, ki bo potekal v četrtek, 11. 10. 2018, od 9.00 do 21.00 na Študentskem kampusu.

Namenjen je mladinskim delavcem in vsem, ki vas zanima delo z mladimi na ulicah, igriščih in v parkih. 

 

Za prijavo na dogodek izpolnite obrazec. Prijave sprejemajo do 5. oktobra.

Več informacij o festivalu nam lahko sledite na Streetstival Facebook dogodku.


Program Streetstivala:

Etični kodeks mladinskega uličnega dela je dostopen in zavezujoč za vse sodelujoče pri delu MMU (tj. prostovoljce, ulične delavce, strokovne sodelavce, sodelujoče člane mrežnih organizacij; v nadaljevanju sodelavce MMU). Kodeks ni dokončen. Z novimi spoznanji in izkušnjami se smiselno dopolnjuje in spreminja.

MMU deluje na področju mladinskega dela z osnovnim pristopom, ki ga imenujemo mladinsko ulično delo.

Mladinsko ulično delo je oblika zagotavljanja mladinskega dela, ki poteka na ulici, tj. na ustaljenih in novonastajajočih zbirališčih mladih. Mladinsko ulično delo zajema delo mladih na ulici za mlade. S takim načinom dela vzpostavljamo stik z mladimi, ki niso organizirani v formalno/e skupino/e, obenem pa so kot skupina/e lahko izključeni iz javnega družbenega diskurza, ki se nanje nanaša.

Temeljni elementi mladinskega uličnega dela so: a) delovanje v izveninstitucionalnem okolju, b) opredeljen namen in cilji aktivnosti mladinskega uličnega dela, c) način dela, ki upošteva pravila ulice in č) razumevanje ulice kot prostora priložnosti za soustvarjanje. Mladi so mladostniki in mlade odrasle osebe, stari od 15. do dopolnjenega 29. leta.

 

Osnovna etična načela Mreže Mlade Ulice

1.

Etična načela so dostopna in veljajo za vse ravni delovanja MMU.

 

2.

Sodelovanje v MMU je prostovoljno (kar pomeni, da ni prisilno).

 

3.

Delovanje MMU poteka po načelih MMU. To velja za vse sodelavce MMU in pomeni:

  1. Mreža je naša – to pomeni, da jo spreminjajo, prilagajajo in soupravljajo vsi sodelavci MMU.
  2. Odgovoren sem za vse, kar naredim, kot tudi za vse, česar ne naredim.
  3. Odgovoren sem za postavljanje svojih mej in spoštovanje mej drugih.
  4. Sam sem odgovoren za to, da svoje potrebe prepoznam in zanje poskrbim.
  5. Prizadevam si, da delujem skladno z ‘načeli’ uspešne komunikacije in spoštujem komunikacijski prostor drugega.
    • Aktivno poslušanje.
    • Aktivno in pasivno ni enako kot glasno in tiho.
    • Vsi, ki niso proti, so za.
  6. Ne kritiziram stanja, ampak predlagam izboljšavo. Nikoli ne dajem kritike na osebo.
  7. Napaka pomeni priložnost za učenje in izboljšave.
  8. Vsak je odgovoren, da spreminja načela MMU, organigram MMU in ostale ‘postavljene’ strukture.

 

4.

Namen vseh dejavnosti je delovanje v najboljšo korist vseh udeleženih v procesu, tako sodelavcev MMU kot uporabnikov.

 

5.

Zagotovljeno je spoštovanje ustavnih in zakonskih določb ter predpisov, ki veljajo v Republiki Slovenji.

Sodelavci MMU smo zavezani poznavanju relevantnih določil v zakonih: Zakon o javnem redu in miru, Zakon o socialnem varstvu, Konvencija o človekovih pravicah, Zakon o javnem interesu v mladinskem delu.

 

6.

Naše delo temelji na enakosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin; kar pomeni: sodelovanje, spoštovanje, dostopnost in avtonomnost ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Sodelavec MMU človekove pravice vedno upošteva kot vodilno načelo, z izjemo tistih okoliščin, ki pomenijo očitno in neposredno ogrožanje znanega ali neznanega posameznika ali skupine.

Vse osebe sodelavke/sodelavci sprejemajo takšne, kot so, pri delu z njimi pa se opirajo na pozitivne dejavnike njihove življenjske situacije.

 

7.

Zagotovljeno je spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva. Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.

Sodelavec MMU pri svojem delu spoštuje človekove pravice (pravica do zasebnosti, samoodločanja in avtonomije) in aktivno deluje proti stigmatizaciji mladih in sodelavcev.

 

8.

Sodelavcem MMU in mladim namerno ne povzročamo škode. Vsakršno nadlegovanje (npr. z žaljivimi izjavami, z nespoštljivim odnosom, agresivnimi ali drugače neprimernimi reakcijami …) ni v skladu z etičnimi načeli delovanja MMU.

 

9.

Sodelavci MMU so zavezani razvijanju in ohranjanju osebne in strokovne odgovornosti. Slednja zajema:

  • strokovno spopolnjevanje, izobraževanje, samoizobraževanje;
  • spremljanje novosti na področju mladinskega uličnega dela;
  • zavedanje prednosti in omejitev uporabe strokovnih metod pri mladinskem uličnem delu;
  • aktivna participacija v procesu priprave in izvajanja dejavnosti;
  • zavedanje lastnih in skupinskih omejitev;
  • dosledno spoštovanje etičnih načel MMU.

 

10.

Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Podatke zbiramo v skladu z veljavno zakonodajo in s privoljenjem sodelujočega za uporabo v točno določen namen.

Ti podatki so:

  • vodenje seznamov (izvajalci terenskega dela, udeleženci usposabljanj, supervizij, intervizij in drugih dejavnosti MMU);
  • vodenje strokovnih evidenc in statističnih podatkov;
  • zapisi postopkov in poteka dela;
  • evaluacije in refleksije sodelavcev;
  • mnenja mladih na terenu.

Pri uporabi zbranih podatkov zagotavljamo anonimnost, uporabljamo pa jih za namene, s katerimi so bili zbrani. Za druge namene jih posredujemo, kadar je možno zagotoviti, da ne bodo zlorabljeni, nepravilno interpretirani ipd. in kadar je zagotovljena anonimnost. Vpletene obvestimo o zbiranju in uporabi podatkov.

 

11.

Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja o dejavnosti MMU, dokler so v skladu z določili pričujočega kodeksa.

 

12.

Temelj pri komuniciranju z javnostmi je objektivnost in delovanje v najboljšem interesu MMU in njene ciljne skupine. Sodelavci MMU se zavezujemo nepristranskemu in kar se da objektivnemu posredovanju mnenj mladih (izogibamo se posploševanju, dajanju zaključkov in sodb o mladih).

Objave v medijih pogojujemo s tem, da enakovreden del sporočila namenijo primarni ciljni skupini.

 

13.

Posebna pozornost in skrb pri dejavnostih MMU je namenjena zdravju in varnosti izvajalcev ter mladih, s katerimi delamo na terenu. Dosledno spoštujemo zakonska določila glede dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc, zapisana v 51. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/2011).

 

14.

Način dela v MMU omogoča gojitev vrednot:

  • zaupnost (v okviru delovnih skupin, do mladih, v okviru projektnih dejavnosti, ki to zahtevajo);
  • odgovornost (do projekta, sodelavcev, uporabnikov, javnosti);
  • odkritost, odprtost in transparentnost;
  • enakovrednost vseh sodelujočih in pravica do prekinitve sodelovanja;
  • skrb za pretok informacij;
  • kolegialnost do sodelavcev in mladih (medsebojna pomoč in podpora, če je to le mogoče).

 

15.

Delovna skupina za etični kodeks redno spremlja mladinsko ulično delo in skrbi za smiselno dopolnjevanje Etičnega kodeksa mladinskega uličnega dela MMU.

 

Delovanje delovne skupine usposabljanje za mladinsko ulično delo.

V Mreži Mlada ulica (v nadaljevanju MMU) delujemo organizacije s področja mladinskega
dela, ki naslavljamo tematiko druženja mladih na javnih površinah Mestne občine Ljubljana.
Naše dejavnosti zajemajo dve ciljni skupini – mlade, ki se v svojem prostem času družijo na
javnih površinah in jih dosegamo z mladinskim uličnim delom, in mlade, izvajalce aktivnosti,
ki z oblikovanjem in sodelovanjem v aktivnostih mreže krepimo kompetence za
(samo)zaposlitev. V pričujočem delu bomo pozornost posvetili drugi ciljni skupini, zato naj
uvodoma na kratko predstavimo, kaj je mladinsko ulično delo in kako ga izvajamo.

Mladinsko ulično delo je oblika mladinskega dela, ki ga izvajamo na javnih površinah (ulice,
parki, trgi) z namenom naslavljanja tematik, ki so za mlade aktualne tukaj in zdaj. Glede na
izkušnje dela v MMU smo določili nekaj glavnih ciljev, ki odgovarjajo na izpostavljene potrebe
mladih in drugih deležnikov lokalnega okolja ter jih uresničujemo z izvajanjem mladinskega
uličnega dela. Te so: a) zmanjševanje škode zaradi uživanja psihoaktivnih substanc; b)
širjenje zavesti o javnih površinah in njihovi odgovorni (so)uporabi; c) zmanjševanje
vrstniškega nasilja in motenj javnega reda in miru; d) vzpostavljanje pogojev za dialog med
mladimi in lokalnimi prebivalci ter odločevalci; d) širjenje zavesti o spoštljivem odnosu do
soljudi in okolja.

Trenutno izvajamo dve obliki mladinskega uličnega dela. Prva in najpogostejša so t. i. akcije,
ko se ob petkih zvečer kontinuirano pojavljamo na javnih površinah, kjer se druži največ mladih
(Trnovska plaža, Trg republike, Park Zvezda). Da vzpostavimo dialog (v katerem naslavljamo
zgoraj navedene cilje), skupinam mladih, ki se družijo, razdelimo koške za smeti in pečemo
brezplačne palačinke. Druga oblika so t. i. alternativne akcije, ki jih izvajamo ob slabšem
vremenu ali ko se mladi zaradi dogodkov izredno družijo na določeni površini (koncerti,
prireditve). Te izvajamo z namenom spremljanja potreb mladih izven prostorov, kjer stalno
delamo, in ozaveščanja mladih, ki se priložnostno družijo, o odgovorni souporabi javnih
površin.

Zakaj bomo v besedilu pozornost namenili drugi ciljni skupini? Splošna značilnost, ki
zaznamuje današnji kontekst mladosti, je otežen prehod na trg dela. Pogosto formalno
pridobljena izobrazba ne omogoča ali zagotavlja želene kariere. Tu je prednost neformalnega
izobraževanja, saj omogoča, da mladi krepijo svoje kompetence na specifičnih področjih, ki
povečujejo možnosti za (samo)zaposlitev. Zato delo znotraj MMU izvajamo v delovnih
skupinah, v katere se vključujemo glede na lasten interes. Delo poteka z namenom a) podpore
in nadgradnje mladinskemu uličnemu delu in b) maksimalni aktivni participacij sodelavcev na
vseh nivojih delovanja mreže.
Kako nam je uspelo vzpostaviti sistem delovanja? V osrednjem delu besedila bomo predstavili
organski razvoj MMU preko Usposabljanja za mladinske ulične delavce. Slednje je vstopni
pogoj za vsakega sodelavca MMU in zagotavlja primerno strokovno podporo za izvajanje
aktivnosti.

V prvem letu delovanja, leta 2012, se je oblikovala skupina predstavnikov mrežnih organizacij,
ki so pripravili osnovne pogoje za delovanje MMU. Skupina je odšla na teren, preverjala
potrebe mladih in preizkusila palačinke in koške kot vstopna momenta za dialog. Glede na to
je analizirala, kaj bi novi sodelavci MMU potrebovali za kompetentno izvajanje dela in za
štirideset novih sodelavcev pripravila vsebine usposabljanja 2013. Usposabljanje je v večini
izvedlo šest mladinski voditeljev z večletnimi izkušnjami. Glavni poudarek je bil na načelu
delovanja “mreža je naša”, kar pomeni, da lahko vsak sodelavec sooblikuje vsebine in
soodloča o delovanju MMU. Vsebine usposabljanja so bile postavljanje osnovnih načel
delovanja znotraj MMU, načel komunikacije, povezovanje skupine in oblikovanje alternativnih
pristopov za vzpostavljanje dialoga (drugih aktivnosti kot je peka palačink in deljenje koškov).
Kljub načelu “mreža je naša” je nekatere odločitve sprejemala določena skupina
predstavnikov mrežnih organizaciji. To je ostalim sodelavcem povzročilo frustracijo, ki so jo
jasno izrazili na zaključnem delovno-motivacijskem vikendu. Skupina sodelavcev je nakazala
potrebo po spremembi in iskanju novih načinov delovanja, ki bi zagotavljali realizacijo
najpomembnejšega načela.

Glede na izraženo smo delovanje mreže prestrukturirali v prej omenjene delovne skupine.
Usposabljanje za mladinske ulične delavce je postala ena izmed pomembnejših in bolj
aktivnih. Vanjo smo se vključili tisti mladi, ki svojo karierno pot vidimo v neformalnem
izobraževanju, mladinskem delu ali delu s skupinami. Ker je evalvacija usposabljanja iz leta
2013 pokazala, da so si bile nekatere podane vsebine med seboj nasprotujoče (saj so
odražale vrednote in delovanje določene mrežne organizacije), smo se odločili, da bo
usposabljanje izviralo iz potreb in temeljilo na načelih delovanja MMU. To je hkrati pomenilo,
da so ga lahko izvajali tisti, ki so bili najbolj vpeti v delovanje in so poznali vse nivoje MMU.
Tako smo že usposabljanje 2014 izvedli pretežno mladi, ki smo šele vstopali na karierno pot
in s tem pridobivali izkušnje vodenja skupinskih aktivnosti in moderiranja.
Kako so potekale priprave na izvajanje usposabljanja oziroma kako deluje posamezna
delovna skupina znotraj MMU? Procesi v MMU se odvijajo na dveh nivojih. (1) Delo in
odločanje znotraj delovnih skupin. Le-to se nanaša na različna strokovna področja, ki nudijo
podporo mladinskemu uličnemu delu. (2) Delo in odločanje na Osrčjih, skupnih mesečnih
srečanjih, ki so osrednje telo MMU. Namen Osrčij je izmenjava informacij o aktualnem delu
znotraj delovnih skupin in o aktualnem dogajanju na ulici, samoizobraževanje in sprejemanje
odločitev, ki so vezane na organizacijski nivo MMU in se tičejo vseh. Da bi zagotovili
zastopanje vseh interesov in različnih pogledov na proces odločanja, je na Osrčjih nujna
udeležba vsaj enega člana iz vsake delovne skupine in vsaj enega aktivnega člana iz vsake
mrežne organizacije.

Kot lahko sklepamo, je večji del priprav na usposabljanje potekal znotraj delovne skupine. To
je pomenilo, da smo se približno tri mesece pred usposabljanjem začeli redno srečevati in
snovati vsebine. Kot smo že omenili, smo izhajali iz potreb sodelavcev iz leta 2013, na podlagi
katerih smo osnovali glavne vsebinske sklope in urnik štiridnevnega usposabljanja. Glavni
vsebinski sklopi so bili praktična predstavitev dela, osnove mladinskega dela in mladinskega
uličnega dela, zakonski okviri dela, osnovno poznavanje tematike psihoaktivnih substanc,
povezovanje skupine, načela konstruktivne komunikacije in delovanja MMU. Za tem je sledilo
poročanje zasnovanega celi skupini na Osrčju in prilagajanje vsebin glede na povratne
informacije. Nato so se po izraženem interesu posameznikov oblikovale manjše skupine, ki
so prevzele mikronačrtovanje in izvajanje določenega sklopa. Po izvedbi usposabljanja je, kot
je značilno za mladinsko delo, sledila evalvacija izvajalcev in udeležencev, ki je omogočila
izboljšave za naslednje leto.

Na podlagi izkustva smo spoznali, da lahko v letu 2015 proces načrtovanja še izboljšamo, in
da je potrebna dodatna povezanost skupine izvajalcev. Tako smo se za uresničitev prvega
udeležili izobraževanja za trenerje v mladinskem delu Mladinskega sveta Slovenije. Tam smo
spoznali proces načrtovanja usposabljanja, ga delno preizkusili in preko izkustva spoznali,
kako želimo (oziroma ne želimo) izvajati naša usposabljanja. Pomembna značilnost MMU je
namreč tudi, da se sodelavci stalno izobražujemo, tako na zunanjih izobraževanjih, kot tudi s
samoizobraževanjem. Za uresničitev drugega smo se odločili, da bomo makro načrtovanje
izvedli na delovno-motivacijskih dneh. Tam smo skupaj določili ciljno skupino usposabljanja,
analizirali potrebe dosedanjih udeležencev, določili namen in cilje usposabljanja, predvideli
vsebinske sklope in jih umestili v dvodnevno uvodno usposabljanje, praktično usposabljanje
preko izkustva mladinskega uličnega dela in enodnevno dousposabljanje z reševanjem dilem
in nadgrajevanjem vsebin glede na izkustvo. Ponovno je sledilo mikronačrtovanje, izvedba in
evalvacija.

V začetku leta 2015 smo zaznali večji osip sodelavcev MMU in se začeli spraševati po vzrokih
zanj. Spoznali smo, da samo usposabljanje ni dovolj, da v nekaterih primerih bodoči sodelavci
potrebujejo dodatno podporo, bodisi za lažje vključevanje v skupino ali za spoznavanje
določenih tem. Na podlagi tega smo vzpostavili naš sistem mentorstva, ki smo ga poimenovali
mentatorstvo. Zakaj mentatorstvo? V odnosu mentor – mentoriranec se vzpostavi transfer, ki
mentorja postavi v pozicijo avtoritete, tak odnos pa ni skladen z načeli delovanja MMU, kjer
smo vsi enakopravni. S procesom vključitve nismo želeli vzpostaviti sistema, ki bi sodelavce
postavljal v podrejen ali nadrejen položaj. Zato mentatorstvo, pri katerem je odnos manj
intenziven kot pri mentorstvu, vendar je proces bolj strukturiran kot spontana pomoč
sodelavcu.

Kot glavni namen mentatorstva smo definirali zagotavljanje platforme za osebno in
profesionalno rast sodelavcev MMU in omogočanje podpore pri delovanju in razvoju mreže,
prilagojene nivoju in potrebam deležnikov. Specifični cilji, ki jih uresničujemo z mentatorstvom,
so:
– Predajati in skrbeti za pretok informacij, podpirati pridobivanje informacij in kritičnost pri
prejemanju le-teh;
– Skrbeti za osebni stik s posameznikom, delovati kot podpora za varen komunikacijski prostor,
spodbujati prepoznavanje specifičnih potreb in omejitev posameznika, njihovo artikulacijo ter
odzivanje nanje; s povratnimi informacijami spodbujati razvoj posameznika;
– Spodbujati krepitev kompetenc s področja mladinskega uličnega dela (znanja, veščine,
osebni odnos, vrednote …); implementirati kompetence in veščine posameznikov za
izboljšanje vsebine/procesa dela;
– Krepiti kompetence s strokovnega področja, sodelovati s timom mentatorjev in postavljati
temelje za nadaljnji razvoj.

S procesom, ki smo ga oblikovali in izvedli v letu 2014 in 2015, še vedno nismo odgovorili na
dva problema, ki se pojavljata. Prvi, ki nas spremlja od začetka delovanja, je osip zaradi
pričakovanj o področju našega delovanja. Mladinsko ulično delo je v Sloveniji še precej
nerazvita oblika dela z mladimi. Hkrati imamo v MMU svojevrsten način dela, tako
organizacijsko, kot tudi v izvedbi mladinskega uličnega dela. Tudi ciljna populacija slednjega
je specifična, saj gre za številčno druženje mladih (povprečno srečujemo 250 mladih vsak
petek), ki je pogosto zaznamovano z uživanjem psihoaktivnih substanc, predvsem alkohola.
Vsi omenjeni dejavniki vplivajo, da se nekateri odločijo prekiniti sodelovanje po tem, ko izkusijo
delovanje znotraj MMU, predvsem mladinsko ulično delo. Drugi problem je bil med letom
izražen interes potencialnih sodelavcev za vključitev in naša izvedba usposabljanja, ki je
enkrat na leto in je bila pogoj za vključitev.

Zato smo se septembra letos odločili, da se zainteresirani v MMU lahko vključijo kadarkoli in
prestrukturirali način vključevanja. Po tem, ko oseba izrazi interes za vključitev, dobi
mentatorja, ki je sodelavec MMU in pozna vse aspekte delovanja. Skupaj naredita načrt
vključevanja in učenja, v katerem se zainteresirani seznani z osnovnimi vsebinami,
povezanimi z MMU in mladinskim uličnim delom. Hkrati predvidita udeležbo na treh izvedbah
mladinskega uličnega dela, kjer se posameznik preizkuša v različnih vlogah in spoznava
različne pristope dela. Kot za vse, je tudi za novo vključene sodelavce MMU obvezna udeležba
na naših mesečnih srečanjih, Osrčjih. Tam spoznava celo skupino in ostale nivoje
sodelovanja. Zadnja faza vključevanja je dvodnevno usposabljanje, ki ga izvedemo, ko se
oblikuje dovolj velika skupina na novo vključenih sodelavcev. Tam rešujemo vprašanja in
dileme, spoznavamo širši kontekst mladinskega uličnega dela, reflektiramo načela delovanja
… Sledi dodatno povezovanje skupine in osvajanje komunikacije ter ovrednotenje in refleksija
procesa vključitve.

Tekom besedila smo spoznali naš proces razvoja in dograjevanja usposabljanja glede na
izražene potrebe. Pred koncem naj še poudarimo, da je delo v MMU plačano, kar se nam zdi
pomembno, saj to mnogim mladim daje prvo priložnost za grajanje želene kariere in
možnost zaslužka za strokovno opravljeno delo.

In za konec še razmislek. Zakaj je tovrstno delovanje možno?
Verjamemo, da ni problem v apatični, pasivni mladini, ki si ne želi aktivno participirati. Na
problem gledamo širše. Menimo, da okolje ni dovolj spodbudno in odprto, da bi imeli mladi
možnost uresničiti svoje ideje in potenciale. Opažamo, da v njem ni prostora za spremembe,
ki bi jih mladi vnesli v današnji vsakdan, hkrati pa ne omogoča platforme za izkustveno
učenje, kjer bi se mladi preko izkustva, tudi napak, učili in rastli. Zato smo se odločili, da bo
MMU prav to! Varno okolje z vrstniško podporo, kjer mladi lahko realiziramo ideje, razvijamo
svoje potenciale, preizkušamo drugačne načine delovanja in ustvarjalno preživljamo svoj
prosti čas. Uspelo nam je postaviti sistem, ki omogoča nemoteno delovanje približno
tridesetih sodelavcev in sodelavk ter devetih organizacij in je živ organizem, ki se
neprestano razvija in prilagaja. Za to smo potrebovali odprto okolje (tu želimo izpostaviti
koordinatorja MMU Zavod Bob) in podporo pri rasti z vodenimi intervizijskimi in
supervizijskimi procesi.

Zavod Bob je prejemnik najvišjega priznanja v tej državi v mladinskem sektorju, prejeli smo ga za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja. Lastnoročno nam ga je podelila ministrica na Posvetu mladinskega sektorja, več pa na povezavi: http://www.mss.si/…/novice/1483/1/posvet-mladinskega-sektor….