Organski razvoj Mreže Mlada ulica

Delovanje delovne skupine usposabljanje za mladinsko ulično delo.

V Mreži Mlada ulica (v nadaljevanju MMU) delujemo organizacije s področja mladinskega
dela, ki naslavljamo tematiko druženja mladih na javnih površinah Mestne občine Ljubljana.
Naše dejavnosti zajemajo dve ciljni skupini – mlade, ki se v svojem prostem času družijo na
javnih površinah in jih dosegamo z mladinskim uličnim delom, in mlade, izvajalce aktivnosti,
ki z oblikovanjem in sodelovanjem v aktivnostih mreže krepimo kompetence za
(samo)zaposlitev. V pričujočem delu bomo pozornost posvetili drugi ciljni skupini, zato naj
uvodoma na kratko predstavimo, kaj je mladinsko ulično delo in kako ga izvajamo.

Mladinsko ulično delo je oblika mladinskega dela, ki ga izvajamo na javnih površinah (ulice,
parki, trgi) z namenom naslavljanja tematik, ki so za mlade aktualne tukaj in zdaj. Glede na
izkušnje dela v MMU smo določili nekaj glavnih ciljev, ki odgovarjajo na izpostavljene potrebe
mladih in drugih deležnikov lokalnega okolja ter jih uresničujemo z izvajanjem mladinskega
uličnega dela. Te so: a) zmanjševanje škode zaradi uživanja psihoaktivnih substanc; b)
širjenje zavesti o javnih površinah in njihovi odgovorni (so)uporabi; c) zmanjševanje
vrstniškega nasilja in motenj javnega reda in miru; d) vzpostavljanje pogojev za dialog med
mladimi in lokalnimi prebivalci ter odločevalci; d) širjenje zavesti o spoštljivem odnosu do
soljudi in okolja.

Trenutno izvajamo dve obliki mladinskega uličnega dela. Prva in najpogostejša so t. i. akcije,
ko se ob petkih zvečer kontinuirano pojavljamo na javnih površinah, kjer se druži največ mladih
(Trnovska plaža, Trg republike, Park Zvezda). Da vzpostavimo dialog (v katerem naslavljamo
zgoraj navedene cilje), skupinam mladih, ki se družijo, razdelimo koške za smeti in pečemo
brezplačne palačinke. Druga oblika so t. i. alternativne akcije, ki jih izvajamo ob slabšem
vremenu ali ko se mladi zaradi dogodkov izredno družijo na določeni površini (koncerti,
prireditve). Te izvajamo z namenom spremljanja potreb mladih izven prostorov, kjer stalno
delamo, in ozaveščanja mladih, ki se priložnostno družijo, o odgovorni souporabi javnih
površin.

Zakaj bomo v besedilu pozornost namenili drugi ciljni skupini? Splošna značilnost, ki
zaznamuje današnji kontekst mladosti, je otežen prehod na trg dela. Pogosto formalno
pridobljena izobrazba ne omogoča ali zagotavlja želene kariere. Tu je prednost neformalnega
izobraževanja, saj omogoča, da mladi krepijo svoje kompetence na specifičnih področjih, ki
povečujejo možnosti za (samo)zaposlitev. Zato delo znotraj MMU izvajamo v delovnih
skupinah, v katere se vključujemo glede na lasten interes. Delo poteka z namenom a) podpore
in nadgradnje mladinskemu uličnemu delu in b) maksimalni aktivni participacij sodelavcev na
vseh nivojih delovanja mreže.
Kako nam je uspelo vzpostaviti sistem delovanja? V osrednjem delu besedila bomo predstavili
organski razvoj MMU preko Usposabljanja za mladinske ulične delavce. Slednje je vstopni
pogoj za vsakega sodelavca MMU in zagotavlja primerno strokovno podporo za izvajanje
aktivnosti.

V prvem letu delovanja, leta 2012, se je oblikovala skupina predstavnikov mrežnih organizacij,
ki so pripravili osnovne pogoje za delovanje MMU. Skupina je odšla na teren, preverjala
potrebe mladih in preizkusila palačinke in koške kot vstopna momenta za dialog. Glede na to
je analizirala, kaj bi novi sodelavci MMU potrebovali za kompetentno izvajanje dela in za
štirideset novih sodelavcev pripravila vsebine usposabljanja 2013. Usposabljanje je v večini
izvedlo šest mladinski voditeljev z večletnimi izkušnjami. Glavni poudarek je bil na načelu
delovanja “mreža je naša”, kar pomeni, da lahko vsak sodelavec sooblikuje vsebine in
soodloča o delovanju MMU. Vsebine usposabljanja so bile postavljanje osnovnih načel
delovanja znotraj MMU, načel komunikacije, povezovanje skupine in oblikovanje alternativnih
pristopov za vzpostavljanje dialoga (drugih aktivnosti kot je peka palačink in deljenje koškov).
Kljub načelu “mreža je naša” je nekatere odločitve sprejemala določena skupina
predstavnikov mrežnih organizaciji. To je ostalim sodelavcem povzročilo frustracijo, ki so jo
jasno izrazili na zaključnem delovno-motivacijskem vikendu. Skupina sodelavcev je nakazala
potrebo po spremembi in iskanju novih načinov delovanja, ki bi zagotavljali realizacijo
najpomembnejšega načela.

Glede na izraženo smo delovanje mreže prestrukturirali v prej omenjene delovne skupine.
Usposabljanje za mladinske ulične delavce je postala ena izmed pomembnejših in bolj
aktivnih. Vanjo smo se vključili tisti mladi, ki svojo karierno pot vidimo v neformalnem
izobraževanju, mladinskem delu ali delu s skupinami. Ker je evalvacija usposabljanja iz leta
2013 pokazala, da so si bile nekatere podane vsebine med seboj nasprotujoče (saj so
odražale vrednote in delovanje določene mrežne organizacije), smo se odločili, da bo
usposabljanje izviralo iz potreb in temeljilo na načelih delovanja MMU. To je hkrati pomenilo,
da so ga lahko izvajali tisti, ki so bili najbolj vpeti v delovanje in so poznali vse nivoje MMU.
Tako smo že usposabljanje 2014 izvedli pretežno mladi, ki smo šele vstopali na karierno pot
in s tem pridobivali izkušnje vodenja skupinskih aktivnosti in moderiranja.
Kako so potekale priprave na izvajanje usposabljanja oziroma kako deluje posamezna
delovna skupina znotraj MMU? Procesi v MMU se odvijajo na dveh nivojih. (1) Delo in
odločanje znotraj delovnih skupin. Le-to se nanaša na različna strokovna področja, ki nudijo
podporo mladinskemu uličnemu delu. (2) Delo in odločanje na Osrčjih, skupnih mesečnih
srečanjih, ki so osrednje telo MMU. Namen Osrčij je izmenjava informacij o aktualnem delu
znotraj delovnih skupin in o aktualnem dogajanju na ulici, samoizobraževanje in sprejemanje
odločitev, ki so vezane na organizacijski nivo MMU in se tičejo vseh. Da bi zagotovili
zastopanje vseh interesov in različnih pogledov na proces odločanja, je na Osrčjih nujna
udeležba vsaj enega člana iz vsake delovne skupine in vsaj enega aktivnega člana iz vsake
mrežne organizacije.

Kot lahko sklepamo, je večji del priprav na usposabljanje potekal znotraj delovne skupine. To
je pomenilo, da smo se približno tri mesece pred usposabljanjem začeli redno srečevati in
snovati vsebine. Kot smo že omenili, smo izhajali iz potreb sodelavcev iz leta 2013, na podlagi
katerih smo osnovali glavne vsebinske sklope in urnik štiridnevnega usposabljanja. Glavni
vsebinski sklopi so bili praktična predstavitev dela, osnove mladinskega dela in mladinskega
uličnega dela, zakonski okviri dela, osnovno poznavanje tematike psihoaktivnih substanc,
povezovanje skupine, načela konstruktivne komunikacije in delovanja MMU. Za tem je sledilo
poročanje zasnovanega celi skupini na Osrčju in prilagajanje vsebin glede na povratne
informacije. Nato so se po izraženem interesu posameznikov oblikovale manjše skupine, ki
so prevzele mikronačrtovanje in izvajanje določenega sklopa. Po izvedbi usposabljanja je, kot
je značilno za mladinsko delo, sledila evalvacija izvajalcev in udeležencev, ki je omogočila
izboljšave za naslednje leto.

Na podlagi izkustva smo spoznali, da lahko v letu 2015 proces načrtovanja še izboljšamo, in
da je potrebna dodatna povezanost skupine izvajalcev. Tako smo se za uresničitev prvega
udeležili izobraževanja za trenerje v mladinskem delu Mladinskega sveta Slovenije. Tam smo
spoznali proces načrtovanja usposabljanja, ga delno preizkusili in preko izkustva spoznali,
kako želimo (oziroma ne želimo) izvajati naša usposabljanja. Pomembna značilnost MMU je
namreč tudi, da se sodelavci stalno izobražujemo, tako na zunanjih izobraževanjih, kot tudi s
samoizobraževanjem. Za uresničitev drugega smo se odločili, da bomo makro načrtovanje
izvedli na delovno-motivacijskih dneh. Tam smo skupaj določili ciljno skupino usposabljanja,
analizirali potrebe dosedanjih udeležencev, določili namen in cilje usposabljanja, predvideli
vsebinske sklope in jih umestili v dvodnevno uvodno usposabljanje, praktično usposabljanje
preko izkustva mladinskega uličnega dela in enodnevno dousposabljanje z reševanjem dilem
in nadgrajevanjem vsebin glede na izkustvo. Ponovno je sledilo mikronačrtovanje, izvedba in
evalvacija.

V začetku leta 2015 smo zaznali večji osip sodelavcev MMU in se začeli spraševati po vzrokih
zanj. Spoznali smo, da samo usposabljanje ni dovolj, da v nekaterih primerih bodoči sodelavci
potrebujejo dodatno podporo, bodisi za lažje vključevanje v skupino ali za spoznavanje
določenih tem. Na podlagi tega smo vzpostavili naš sistem mentorstva, ki smo ga poimenovali
mentatorstvo. Zakaj mentatorstvo? V odnosu mentor – mentoriranec se vzpostavi transfer, ki
mentorja postavi v pozicijo avtoritete, tak odnos pa ni skladen z načeli delovanja MMU, kjer
smo vsi enakopravni. S procesom vključitve nismo želeli vzpostaviti sistema, ki bi sodelavce
postavljal v podrejen ali nadrejen položaj. Zato mentatorstvo, pri katerem je odnos manj
intenziven kot pri mentorstvu, vendar je proces bolj strukturiran kot spontana pomoč
sodelavcu.

Kot glavni namen mentatorstva smo definirali zagotavljanje platforme za osebno in
profesionalno rast sodelavcev MMU in omogočanje podpore pri delovanju in razvoju mreže,
prilagojene nivoju in potrebam deležnikov. Specifični cilji, ki jih uresničujemo z mentatorstvom,
so:
– Predajati in skrbeti za pretok informacij, podpirati pridobivanje informacij in kritičnost pri
prejemanju le-teh;
– Skrbeti za osebni stik s posameznikom, delovati kot podpora za varen komunikacijski prostor,
spodbujati prepoznavanje specifičnih potreb in omejitev posameznika, njihovo artikulacijo ter
odzivanje nanje; s povratnimi informacijami spodbujati razvoj posameznika;
– Spodbujati krepitev kompetenc s področja mladinskega uličnega dela (znanja, veščine,
osebni odnos, vrednote …); implementirati kompetence in veščine posameznikov za
izboljšanje vsebine/procesa dela;
– Krepiti kompetence s strokovnega področja, sodelovati s timom mentatorjev in postavljati
temelje za nadaljnji razvoj.

S procesom, ki smo ga oblikovali in izvedli v letu 2014 in 2015, še vedno nismo odgovorili na
dva problema, ki se pojavljata. Prvi, ki nas spremlja od začetka delovanja, je osip zaradi
pričakovanj o področju našega delovanja. Mladinsko ulično delo je v Sloveniji še precej
nerazvita oblika dela z mladimi. Hkrati imamo v MMU svojevrsten način dela, tako
organizacijsko, kot tudi v izvedbi mladinskega uličnega dela. Tudi ciljna populacija slednjega
je specifična, saj gre za številčno druženje mladih (povprečno srečujemo 250 mladih vsak
petek), ki je pogosto zaznamovano z uživanjem psihoaktivnih substanc, predvsem alkohola.
Vsi omenjeni dejavniki vplivajo, da se nekateri odločijo prekiniti sodelovanje po tem, ko izkusijo
delovanje znotraj MMU, predvsem mladinsko ulično delo. Drugi problem je bil med letom
izražen interes potencialnih sodelavcev za vključitev in naša izvedba usposabljanja, ki je
enkrat na leto in je bila pogoj za vključitev.

Zato smo se septembra letos odločili, da se zainteresirani v MMU lahko vključijo kadarkoli in
prestrukturirali način vključevanja. Po tem, ko oseba izrazi interes za vključitev, dobi
mentatorja, ki je sodelavec MMU in pozna vse aspekte delovanja. Skupaj naredita načrt
vključevanja in učenja, v katerem se zainteresirani seznani z osnovnimi vsebinami,
povezanimi z MMU in mladinskim uličnim delom. Hkrati predvidita udeležbo na treh izvedbah
mladinskega uličnega dela, kjer se posameznik preizkuša v različnih vlogah in spoznava
različne pristope dela. Kot za vse, je tudi za novo vključene sodelavce MMU obvezna udeležba
na naših mesečnih srečanjih, Osrčjih. Tam spoznava celo skupino in ostale nivoje
sodelovanja. Zadnja faza vključevanja je dvodnevno usposabljanje, ki ga izvedemo, ko se
oblikuje dovolj velika skupina na novo vključenih sodelavcev. Tam rešujemo vprašanja in
dileme, spoznavamo širši kontekst mladinskega uličnega dela, reflektiramo načela delovanja
… Sledi dodatno povezovanje skupine in osvajanje komunikacije ter ovrednotenje in refleksija
procesa vključitve.

Tekom besedila smo spoznali naš proces razvoja in dograjevanja usposabljanja glede na
izražene potrebe. Pred koncem naj še poudarimo, da je delo v MMU plačano, kar se nam zdi
pomembno, saj to mnogim mladim daje prvo priložnost za grajanje želene kariere in
možnost zaslužka za strokovno opravljeno delo.

In za konec še razmislek. Zakaj je tovrstno delovanje možno?
Verjamemo, da ni problem v apatični, pasivni mladini, ki si ne želi aktivno participirati. Na
problem gledamo širše. Menimo, da okolje ni dovolj spodbudno in odprto, da bi imeli mladi
možnost uresničiti svoje ideje in potenciale. Opažamo, da v njem ni prostora za spremembe,
ki bi jih mladi vnesli v današnji vsakdan, hkrati pa ne omogoča platforme za izkustveno
učenje, kjer bi se mladi preko izkustva, tudi napak, učili in rastli. Zato smo se odločili, da bo
MMU prav to! Varno okolje z vrstniško podporo, kjer mladi lahko realiziramo ideje, razvijamo
svoje potenciale, preizkušamo drugačne načine delovanja in ustvarjalno preživljamo svoj
prosti čas. Uspelo nam je postaviti sistem, ki omogoča nemoteno delovanje približno
tridesetih sodelavcev in sodelavk ter devetih organizacij in je živ organizem, ki se
neprestano razvija in prilagaja. Za to smo potrebovali odprto okolje (tu želimo izpostaviti
koordinatorja MMU Zavod Bob) in podporo pri rasti z vodenimi intervizijskimi in
supervizijskimi procesi.